Igralka Ulrike Folkerts, znana po svoji vlogi detektivke Lene Odenthal v nemški kriminalni seriji "Tatort", je razmišljala o svoji 36-letni karieri v seriji. Želi si, da bi njen lik izrekel besede "Ljubim te". Ko je Folkertsova prvič nastopila v seriji, je še vedno obstajal Berlinski zid.

Berlinski zid, dolg 155 kilometrov, je bil simbol hladne vojne, ki je presekal nemško prestolnico na pol in ločil njene prebivalce. Članek izpostavlja sedem ključnih točk, ki jih je treba videti in doživeti v spomin na ta pomemben del zgodovine.

Berlin je obeležil 36. obletnico padca Berlinskega zidu s slovesnostjo na ulici Bernauer Strasse, ki jo je nekoč presekal zid. Župan Kai Wegner je poudaril, da so pogumni državljani porušili zid v želji po svobodi in enotnosti. Direktor fundacije Berlinskega zidu, Axel Klausmeier, je dejal, da spomin na dogodke iz jeseni 1989 zavezuje k prevzemanju odgovornosti.

Sanacija berlinskega Mauerwega, nekdanje poti ob Berlinskem zidu, se bo nadaljevala vsaj do leta 2027. Poleg tega je predvidena tudi nadgradnja informacijskega sistema ob poti.

V Nemčiji so ob obletnici začetka gradnje berlinskega zidu, ki se je začela 13. avgusta 1961, opozorili na pomen demokracije. SED-Opferbeauftragte, pooblaščenka za žrtve SED (Socialistične enotne stranke Nemčije), poudarja, da demokracija ni samoumevna in da je treba delovati za njeno ohranitev. Spominjajo se tudi na žrtve, ki so umrle med poskusom pobega iz Vzhodne Nemčije po postavitvi zidu.

Berlinski zid, zgrajen čez noč 13. avgusta 1961, je skoraj tri desetletja delil Evropo in nemško mesto Berlin na dva dela. Zid je presenetil ljudi na obeh straneh in jim preprečil prehod iz enega dela mesta v drugega.

Berlin se spominja gradnje berlinskega zidu, ki ga je Vzhodna Nemčija začela graditi 13. avgusta 1961. Zid je razdelil mesto in postal simbol hladne vojne ter delitve Nemčije. Ta dogodek je ključnega pomena v nemški zgodovini.

Analize in mnenja iz revije QuiEuropa Magazine z dne 19. julija 2025 poudarjajo kritično stanje v Evropi, ki naj bi se nahajala na prelomu in na robu propada. Objavljeni članki in komentarji opozarjajo na propadanje političnih in ekonomskih sistemov, ki naj bi ogrožali demokracijo in suverenost evropskih držav. Eden od avtorjev, Enrico Toselli, razmišlja o zgodovinskih koreninah sedanjih problemov, ki jih povezuje z obdobjem po padcu Berlinskega zidu in s širitvijo ameriškega vpliva. Toselli izpostavlja, da je Evropa postala talec transnacionalnih interesov, ki niso usklajeni z interesi evropskih državljanov. Claudio Martinotti Doria pa kritizira vladajoče elite, ki naj bi bile odgovorne za moralno in družbeno propadanje. Predlaga korenito spremembo obstoječih sistemov, ki vključuje odmik od neokapitalizma in vrnitev k bolj etičnim vrednotam. Podobno razmišljanje se pojavlja tudi v povezavi z vplivom tujih, predvsem ameriških, interesov na evropsko politiko. Revija se zavzema za močnejšo in bolj suvereno Evropo, ki bi se lahko uprla zunanjim pritiskom in obnovila svojo identiteto. Izpostavljeni so pozivi k prenovi obrambnih in gospodarskih strategij, ki bi Evropi omogočile neodvisnost in stabilnost v prihodnosti. Poudarek je tudi na nevarnostih globalizma in potrebi po ohranitvi nacionalnih in kulturnih identitet. Kritično je obravnavan tudi medijski prostor, ki naj bi prispeval k zmedi in manipulaciji javnosti.